Ker je demenca v porastu, jo v zadnjih desetletjih intenzivno obravnavajo raziskovalci z različnih področij, tudi glasbeni terapevti. Ti delujejo v domovih starejših ali na domu obolelih oseb. Svojcem in širši javnosti se ob tem porajajo številna vprašanja, na katera skušamo odgovoriti glasbeni terapevti. Mihaela Kavčič večkrat sodeluje v različnih intervjujih in oddajah, kjer poskuša odstirati tančico skrivnostnosti bolezni in vloge glasbene terapije. Večkrat ponavljajoča se vprašanja so: kdo lahko sodeluje pri glasbeni terapiji, je potrebno glasbeno predznanje, kako glasba deluje, bo oseba, ki je nekoč igrala v ansamblu z veseljem sodelovala in se prebudila?
Težko je z nekaj povedmi zaobjeti širino glasbenoterapevtskih srečanj, vpliva glasbe in odziva oseb, ki so vključene v srečanja. Glasbenoterapevtskim srečanjem se lahko pridruži vsak, ki čuti določene stiske in potrebe na čustvenem, vedenjskem, duševnem, fizičnem področju. Osebe, ki zbolijo za demenco imajo primanjkljaje na več naštetih področjih. V glasbeno terapijo se lahko vključijo četudi niso nikoli igrali na glasbilo in nimajo glasbenega predznanja. Glasba ima namreč neposreden dostop do človekovih možganov in s tem tudi do človekovega notranjega sveta in doživljanja. Vsak človek je v življenju izpostavljen glasbi in ta v njem zbuja določene občutke. Prav ta del nagovarjamo v glasbenoterapevtskih srečanjih. Čeprav kvalificirani glasbeni terapevt vodi srečanje pa je v glavni vlogi klient, torej oseba, ki se srečanju priključi. Tudi oseba z demenco zmore v in ob glasbi doživeti, izraziti, obuditi še kaj, česar (že dolgo) ne more z besedami. Ni pa vsaka glasba za vsakogar, zato je potrebno skrbno izbirati primerno glasbo za udeležence (kliente). V aktivni obliki glasbene terapije uporabljamo preprosta glasbila in glas (petje). Včasih delamo individualno, včasih skupinsko; glede na potrebe posameznika izberemo primernejšo obliko dela. V tujini imajo domovi starejših glasbenega terapevta kot del strokovnega tima, pri nas, žal, poklic še ni priznan, čeprav je potreb zelo veliko. Nekateri so mnenja, da bi bilo potrebno glasbo (glasbeno terapijo) predpisati na recept. Na ta način, bi bila dostopna večjemu številu ljudi. Trenutno je pri nas glasbena terapija samoplačniška storitev, si pa stroka prizadeva za priznavanje in ureditev poklica, s čimer bi postala prepoznavnejša in dostopnejša. Kdor si želi glasbenoterapevtskih srečanj za svojega, z demenco obolelega, svojca, se lahko obrne na osebje v instituciji ali neposredno na izvajalca glasbene terapije. V Sloveniji na zasebnem inštitutu Knoll poteka izobraževanje glasbene terapevte. Vsako leto se tako seznam izobraženih glasbenih terapevtov daljša, kar je razveseljiva novica.
Več odgovorov o glasbeni terapiji si lahko preberete ali poslušate v intervjujih na spodnjih linkih.
https://ars.rtvslo.si/2020/04/glasbena-terapija-z-mihaelo-kavcic/
https://ars.rtvslo.si/2021/03/b-air-5/
